Pred nami leto v znamenju Kosovela: poklon pesniku, ki je ime Krasa ponesel v svet

Z zaključkom projekta KONStrukTURIZEM – Kosovelova dediščina med Sežano in Tomajem so v petek na sežanskem Trgu osvoboditve vstopili v Kosovelovo leto 2026. Pobudo za razglasitev Kosovelovega leta je dala Občina Sežana, podprlo jo je Društvo slovenskih pisateljev, ministrstvo za kulturo pa je Kosovelovo leto uvrstilo med pomembne nacionalne kulturne projekte.

Kosovelova dediščina bo tako v prihajajočem letu pomembno zaznamovala kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje občine, ki si prizadeva Kosovelovo ustvarjalnost približati najširšemu krogu ljudi, tako doma kot zunaj meja Krasa.

Kulturno ministrstvo bo v sodelovanju z javnimi zavodi, skladi in agencijami pripravilo programe, posvečene Kosovelovi literaturi in njegovemu kulturnemu izročilu. V projekt pa se bodo vključila tudi druga ministrstva, saj Kosovelova zapuščina presega področje kulture in sega na področje izobraževanja, raziskovanja in turizma.

Priprave na Kosovelovo leto so se v občini Sežana začele že pred dobrima dvema letoma, ko so zagnali projekt KONStrukTURIZEM, prvi korak v leto pesnika Krasa pa je bil narejen na petkovi slovesnosti, kjer so rezultate projekta predstavili javnosti.

Iz Kaosa v Kozmos

Občina Sežana želi s Kosovelovim letom krepiti vlogo Sežane in Krasa kot središča Kosovelove dediščine ter ju uveljaviti kot prepoznavno kulturno destinacijo v Sloveniji in širše, povečati prepoznavnost Kosovelovega opusa in spodbujati ustvarjalnost.

V okviru projekta, ki, kot pove že ime, povezuje pesnikovo ustvarjalnost in turizem, so se tako lotili digitalizacije nekaterih že obstoječih doživetij ter ustvarili nova doživetja, s katerimi želijo obiskovalcem omogočiti edinstveno doživetje Kosovelove poezije skozi sodobne pristope in turistične vsebine.

Kot so ob tem pojasnili na sežanski občini, so bile aktivnosti usmerjene v trajnostno preoblikovanje obstoječe in izgradnjo manjkajoče javne turistične infrastrukture. "Ta s svojo sodobnostjo povečuje kakovost življenja lokalnega prebivalstva ter krepi zavedanje in identitetno povezanost sodobnega človeka s Kosovelovo dediščino," so zapisali.

Pod imenom iz Kaosa v Kozmos bodo v programu sodelovala številna društva in institucije, ki so prijavili svoje projekte na poziv sežanske občine. V projektu, vrednemu dobrega pol milijona evrov, so med drugim vzpostavili vstopne info točke KONS z opremo TIC Sežana z interaktivnimi orodji, urbani literarni sprehod V korak s Kosovelom je bil nadgrajen z elementi digitalizacije in tlakovci KONS, ki vodijo do digitalnih vsebin, povezanih z življenjem in delom Srečka Kosovela. Z elementi digitalizacije in doživljajskimi točkami je ob edinstvenih skulpturah opremljena tudi Kosovelova pot, kjer QR-kode vabijo k poslušanju raznolikih interpretacij in uglasbitev Kosovelove poezije, prav tako pa so bila v okviru projekta razvita štiri nova doživetja.

Na Trgu osvoboditve v Sežani je bil postavljen bronast kip Srečka Kosovela v naravni velikosti. Kosovelova soba je pridobila multimedijsko opremo ter nov video z interpretacijo poezije, v okviru projekta pa je bila za Kosovelovo domačijo pripravljena tudi celostna idejna zasnova, ki turistično znamenitost umešča v vas in v turističnem smislu povezuje obstoječo lokalno ponudbo, so sporočili z občine.

Obeta se bujna pomlad

"Tekom leta v naboru stotih dogodkov, ki smo jih doslej uspeli združiti v Kosovelov rokovnik in program prihajajočega leta, uvrščamo tudi precej večjih dogodkov. Začenjamo 8. februarja, ko bo vrata odprla prenovljena Kosovelova domačija. V pomladnem času, predvsem v času med Srečkovim rojstnim dnem in datumom njegove smrti, se pripravlja res veliko število različnih dogodkov, obeta se bujna pomlad," je povedala strokovna sodelavka za kulturo sežanske občine Tjaša Likar.

Celovita prenova Kosovelove domačije v Tomaju, kjer je pesnik živel in umrl, je potekala pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj ima hiša status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Prenovili in energetsko sanirali pa naj bi celotno stavbo, kot tudi vrt in vrtno lopo ter vstopno točko.

Kosovelova domačija naj bi tako postala nekakšen drugi kulturni prostor v občini poleg Kosovelovega doma v Sežani. Poleg spominske sobe Srečka Kosovela pa bo ponujala prostor za razvijanje različnih programov s področja kulture.

"Namen prenove je Kosovelovo domačijo urediti v privlačen muzej in večnamenski center z novimi dejavnostmi, kot so izobraževalni programi, kulturne prireditve, delavnice, gospodarske in turistične aktivnosti ter promocija lokalnih izdelkov. Po zaključku prenove so v okviru projekta načrtovane tudi številne aktivnosti, delavnice in dogodki, ki se bodo zaključili leta 2028," je na petkovi prireditvi poudaril sežanski župan Andrej Sila. "To je zahvala in poklon tako pesniku kot družini Kosovel, ki je ponesla ime Krasa, in s tem tudi naše občine, globalno v svet," pa je dejal že ob začetku prenove.

Lirik Krasa in revolucije

Leta 1904 se je 18. marca v Sežani rodil pesnik Srečko Kosovel. Kmalu po rojstvu se je družina preselila v Tomaj, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1916 se je vpisal na realko v Ljubljani ter se po maturi odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Umrl je po hudi bolezni 27. maja 1926 v Tomaju.

Čeprav je njegovo ustvarjalno obdobje trajalo le nekaj let, je za seboj pustil izjemen literarni opus, ki je bistveno zaznamoval slovensko književnost 20. stoletja. Bil del kroga umetnikov slovenske avantgarde na začetku 20. stoletja, v katerem so bila še imena, kot so Ferdo Delak, Avgust Černigoj, Josip Vidmar, Anton Podbevšek in Marij Kogoj. Povezani so bili tudi prek avantgardističnih revij Tank in Trije labodi, ki sta nastali iz želje umetnikov po lastnih glasilih.

Sprva je pesnil pod vplivom moderne, zlasti impresionizma, ter opeval motive, kot so kraška pokrajina, mati in smrt. Ker se velik del njegovega ustvarjanja nanaša na Kras, so ga označili za lirika Krasa. Kasneje se je usmeril v ekspresionizem in se pesniško izražal o družbenih krivicah, usodi Evrope in revoluciji. V njegovih delih je tako moč zaznati nihanje med avantgardizmom in tradicionalizmom, med revolucionarno angažiranostjo in solipsizmom.

Kosovelova razmišljanja o vlogi in poslanstvu pesnika oziroma nasploh človeka v družbi so zbrana tudi v zbirki Pesnikovo poslanstvo, ki je predlani izšla v knjigarni založbe Sanje. V delu so zbrana avtorjeva pisma, eseji, zapiski in razmišljanja o poeziji, umetnosti, kulturi in družbi. Kot so ob izidu zbirke zapisali pri založbi, pa je v njegovih zapisih in njegovi poeziji vselej jasna ena misel: dolžnost umetnika je ustvarjati.

Znan je tudi po t.i. konstruktivističnih pesmih, konsih, ki so izšle v zbirki Integrali. Pri tem je zagovarjal, da sta vsebina in oblika ena celota, sicer pa je kons pri Kosovelu pomenil kompozicijsko zasnovane pesmi. Na njegovo ustvarjanje je močno vplivala tudi filozofija. Pisal je tudi za otroke, vendar so bile pesmi s tega področja v svetlejših tonih.

"Kako ostati velik človek"

"Poznamo ga kot konstruktivista, po drugi strani pa kot globokega misleca, humanista, človeka, ki je sicer umrl izjemno mlad, pri 22 letih, vendar nam do danes njegove pesmi sporočajo univerzalno sporočilo, kako se spopadati, živeti v svetu in ostati velik človek," je ob 120-letnice njegovega rojstva, ki smo jo obeležili lani, dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Čeprav se je svet v tem času spremenil, glavna vprašanja človeštva in človeka ostajajo enaka - kakšno je naše mesto v tem svetu, kako lahko skupaj bivamo kot skupnost, kako smo lahko v njej dobri, solidarni in delamo za prihodnost. To je v takšnem ali drugačnem pesniškem jeziku nagovarjal Kosovel in to so tiste stvari, ki nagovarjajo vsako nadaljnjo generacijo, tudi današnjo, je dodala.